Korak po korak

Težko je. Prekleto težko.

Vedno znova se mi v glavi nabirajo misli. Polno glavo imam raznih informacij zaradi šolanja in kombiniranja “zunanjega sveta”, saj sem čez teden praktično izolirana od vsega.

Kot empatu, mi največje preglavice dela ravno to, da nimam dovolj časa za umik, da si napolnim baterije. Svoje situacije poskušam reševati z svetlobno vizualizacijo, kristali in pa spontanimi meditacijami pod tušem, da vsakodnevno odplaknem negativno energijo in stres iz svojega telesa, ki se nabira tekom dneva.

Ostati miren in zbran ter maksimalno fokusiran, je pa tisto, čemu moraš sedaj posvečati največ pozornosti. Ves čas je potrebno dajati od sebe ves psihofizični maksimum, ki ga premoreš. Hkrati moraš nekaj fizično delati, razmišljati ter delegirati naloge svojim podrejenim. Multitasking at its finest.

Zato pa ugotavljam, da tukaj enostavno ni prostora za bilo kakšne dvome, ki bi te na poti metale iz tira. Ne. Enostavno si ne smeš dovolit tega. 

Ugotovila sem, da tukaj tudi ni prostora za dolgoročno razmišljanje. Da je potrebno v določenem momentu enostavno odreagirati impulzivno, instinktivno, a vseeno razsodno. Izbrati je potrebno pravi momentum za uspešno izvedbo. Ves čas je potrebno imeti situacijsko zavedanje, predvsem pa sto procentno zaupati sebi in svojim odločitvam.

Prav zanimivo mi je, ko opažam svojo preobrazbo skozi čas. Kako skozi vse te težke trenutke rastem in se iz bube spreminjam v metulja. Težko je, vendar me osebna rast skozi te preizkušnje še toliko bolj motivira in potiska naprej po izbrani poti. Iz dneva v dan si govorim, da zmorem, da so bile še hujše stvari, skozi katere sem šla v življenju. Nič me ni ustavilo, tudi sedaj me ne bo. Skozi vse te preizkušnje želim s kar se da izpraznjeno glavo. Tako lažje poslušam svoj notranji glas in zaupam intuiciji, da me vodi.

Zelo pomembno se mi tudi zdi, da smo dobri do sebe. Da se v mislih motiviramo in si govorimo dobre stvari. Da sami sebe jačamo in postajamo boljša različica. S tem, ko potiskamo sami sebe preko svojih mej zmogljivosti, spoznamo sebe na globljem nivoju. Naše telo je neverjeten stroj, sposoben marsičesa, pa še sami ne vemo. Vedno znova zvemo nekaj novega o sebi, le če si dovolimo zazreti dovolj globoko sami vase. 

“V življenju ni limita, vedno znova se lahko izboljšujemo!”

Zato pa si zadaj cilje, katerim boš sledil. Naj ti bodo vodilo v življenju. Za vsak problem, ki se ti pojavi najdi rešitev in jo rešuj, korak po korak. Male zmage so tiste, ki štejejo in te pripeljejo do cilja.

Zaupaj sebi in sledi svojemu notranjemu glasu. Samo ti veš katera pot je tista prava.